Ne, nimam veliko kuharskih knjig. Ker me je zadnjič zaskrbelo, da sem mogoče že v pretiravanju, sem jih zložila iz omare. In ugotovila, da jih res ni veliko. Večina je uporabnih, nekaj pa takih, ki so samo hrana za oči. Vse pa so zakladnica idej.

Zadnje čase jih ne kupujem kaj veliko, ker sem to pospravila v predal “luksuz”, za katerega pa trenutno ni predvidenih stroškov. Se pa z veseljem ustavim v knjigarni in prelistam vse novosti. Skoraj zgrožena sem nad poplavo kuharskih knjig v zadnjem času. Pa se to res splača? Ali je to res tako velika želja, potreba in uresničitev sanj, da izdaš čisto svojo kuharsko knjigo? Da širnemu svetu bralcev kuharskih knjig predstaviš svojo verzijo testenin s paradižnikovo omako? S svojim znanjem ekonomije zelo dvomim, da je kaj pametnega profita s prodajo kuharske knjige v Sloveniji. Ampak dobro, gre pač za potešitev želje. Prav je, da si jo izpolnemo. Če si le lahko privoščimo. Bojda to stane. Kupovanje pa tudi. Oboje je luksuz.

Še bolj bebavo se mi zdi, da neke slavne osebe, kar naenkrat kuhajo na vse pretege, tako zavzeto in tako domiselno, da bi bila res škoda, ako ne bi izdale kuharce. No, pa jo. In se kopičijo. Vedno težje je izbrati lepo in koristno kuharsko knjigo med vsem tem balastom. Seveda, okusi so različni, ampak kakovost in estetiko je možno izmeriti. Ni to ravno subjektivna stvar. Kot pri vseh stvareh, prenasičeno je vse skupaj danes. Nobenega sita ni več. Vsak lahko vse. Svetovni splet je dvorezen meč. Če vsak lahko piše svoj blog, zakaj ne bi vsak napisal knjge?! Pametnega odgovora nimam. Kje potegniti mejo? Lahko res vsak počne vse, če le ima pet minut časa? Mogoče na internetu, kjer je res premalo kontrole, predvsem tiste, ki se ji reče SAMOkontrola. Zato (upravičeno) pričakujem neko sito vsaj pri knjigah, pri tiskanih medijih… Kakšna utopija. Vse se da kupiti z denarjem ali pa z “vsak ima svojo resnico”. Tudi sito z večjimi luknjami. In dvomim, da bo kdaj kaj drugače. Ker se potem že sprehajamo po tankem ledu svobode govora. Ah, ves čas samo svoboda in pravice. To nam je tako stopilo v glavo na vseh področjih, da nimamo več jasnih mislih kaj to sploh je in kje je meja. Če ostanemo pri kuharskih knjigah; mogoče pa samo jaz ne prepoznam v vsakem piscu kuharskega talenta in so res vsi talentirani za kuho. Zdaj je samo lažje prodret na tiskan trg, zaradi interneta, se ve. Tudi pred stoletjem bi bilo podobno, če bi le obstajal internet. Dvorezni meč.

Eh, kakorkoli, jaz imam kar nekaj knjig na listi želja. Predvsem za dve sem kar vesela, da sta se odločili (tudi) za tiskano verzijo.

• Toplo priporočam – avtorica je tudi glavna v Bistroju Bazilika, kjer se res omamno je. Njena kuha mi je blizu in res rabim tudi njene ideje v svoji kuhinji.
• Vse leto  – blogerka, ki mi bo kmalu soseda glede na regijo, ki postreže z veganskimi recepti, ki so dovolj domačni da jih z lahkoto sprejmemo.

Večkrat bi morali kupiti knjigo!