Ne, nikar se ne smehljajte, drage kokoši, nič ne bo z nečistovanjem. Gre za obrok, ki je prišel izpod prstov petelina. Seveda po skrbnih navodilih Maline. Ki med pripravo ni bila fizično prisotna. Zakaj potem tak naslov? Da pritegne nekoliko manj zanimiv recept. Ker bi naslov petelinja rižota najbrž preskočili.

Sicer ne vem, kakšne so kuhalne navade in izkušnje povprečnega petelina, pa vendar je priročno poskrbeti za dobro počutje želodca. Sploh v teh časih. Ko nam žugajo korporacije. Kot da krizni časi niso dovolj.

Rižota z gobami in domačimi šparglji, torej. Aja, še to. Slik vmesnih postopkov ni. Ker je to dodatno breme za tiste, ki smo s kuhalnico manj vešči.

Pričel sem s šparglji. Jih umil pod deročo vodo, narezal na centimetrske kolobarčke, spodnji  in zgornji del pa začasno odstranil. Nato sem jih “blanširal”. OK, se ne bom šopiril s strokovnimi izrazi, priznam, to sem se oni dan naučil na televiziji. Tako pač je, če se 24 ur na dan vrti kokošji program. Postopek je pomenil približno 5 minutno vrenje v slani vodi. Med tem sem očistil in narezal gobe, sesekljal pol čebule in tri stroke česna. Šparglje sem začasno umaknil, zeleno vodo pa prihranil za pozneje. V drugo posodo sem nalil par kapljic olja in čez nekaj sekund dodal nasekljana antioksidanta. Ko se je belkasta barva pričela spreminjati v rjavo, sem stresel še dobrih 120 gramov riža. Odločno preveč za ena lačna usta. Par sekund mešanja je porjavilo tudi riž, nato sem dolil približno 3 dcl zelene vode. Premešal in dodal 2 ščepca soli, natresel malo bazilike in origana. Vmes sem prilil še malo vode, po slabih desetih minutah pa v lonec stresel še šparglje in gobe ter vnovič dodal prej omenjeni začimbi. Po nadaljnih petih minutah sem uporabil še vršičke špargljev in malo masla – za bolj kremast okus. Sedaj že obvladam multitasking, zato sem z eno roko vihtel kuhalnico, z drugo pa naribal malo sira. Na koncu sem dodal še čisto malo navadne vode in zadevo kuhal še minutko ali dve, da je riž dosegel mehkobo, ki sem si jo zamislil.

Na koncu  sem potresel še nariban sir, baziliko in origano. Dodal bi še peteršilj, a sem ga pozabil, čeprav bi vrt najbrž dosegel kar skozi okno.

V bistvu je eden izmed verjetnejših razlogov za pripravo ta, da lahko tudi petelini kdaj poskrbimo za kurji obrok. Ampak tega nikar ne obelodanite kokoškam!

Večkrat bi morali jesti rižoto, bi rekla Malina. Brez mesa, bi najbrž dodala.

Dober tek.