Oni dan smo jedli ribe. Jaz orado. Lepo povaljano v koruzni moki. Z olivcem. Čudovito kompaktno meso, po katerem ni potrebno s pinceto brskati za koščicami. Pa debela lička ima. Tata pa je zase nabavil ciplje, ker je ravno sezona, ko oni seksajo (ciplji namreč), ribiči pa jih lovijo. Ni ravno ferplej ane?! No, pa so se za orado spekli še ciplji. Za pokoro, po dobri oradi. Imajo precej specifičen vonj in v trenutku te ponese v večjo obalno vas, s svojo kanalizacijo, ki se bohotno izliva v morje. Ok, malo pretiravam, ampak imajo precej izrazit vonj, po mirni morski vodi v kateri se pozibavajo barkače, ki čakajo svoje ribiče. Pa dobro, dajmo ji priložnost. Ko ti uspe zbezat iz mesa vse mini koščice (par se ti jih bo itak zataknilo med zobe, kar je bolje, kot da se zapičijo v požiralnik), lahko okusiš čudovito teksturo mesa. Kot bi imel v ustih puter. Res, trenutno se ne spomnim ribe ki bi imela tako masleno teksturo. Samo kaj, ko je okus vse prej kot maslen. Vsak od nas je že kdaj v kaki morski mlakuži, z vonjem kanalizacije, videl mrtvo ribo. No, zdi se mi, da ima cipelj tak okus. Se pa da v ustih naredit prav čudovit cmok ribe in kruha. Njegova edina naloga je dvigovanje vsebine želodcu. Hvala lepa dragi ciplji, vi kar seksajte v mirnih vodah Jadrana. Jaz ostajam pri drugih ribah. Seveda dopuščam možnost, da so komu všeč, kar naj si jih privošči, najraje direktno iz ribičevih rok.

Pa se mi je potem zaluštalo še vegetarijanskih rib. Onih pisanih. Domačih. Ki tudi dišijo po maslu.

Modelček je že kak mesec čakal v omari. Potrpežljivo, na moje hrepenenje po poletju in morju. Navdih za recept sem našla na Svetu slaščic. Malo sem ga morala priredit, svojemu hladilniku ampak se je obrestovalo, ulov je bil dober.

Za testo potrebujemo: 200 g masla, 1 jajce, ščep soli, 95 g sladkorja, 320 g moke

Za ozaljšanje pa kakor vam ljubo: stopljeno čokolado (temno, mlečno, belo…) ali sladkorni led (zmes sladkorja v prahu in limetinega/limoninega soka), mrvice, mlete oreščke, kokosovo moko…

Naredimo testo. Kepo malo sploščimo, zavijemo v folijo in jo damo na hladno za kako uro, da se lažje valja. Tole testo je super. Ne lepi se, lepo se valja, ni presladko, pečeno se ne lomi. Pri valjanju lahko pokajo robovi, ampak to je malenkost.

Ohlajeno testo zvaljamo približno pol centimetra debelo, raje kak milimeter manj. Izrežemo ribe ali srca, ali pa šestkotnike. Pečemo na 180 stopinj C. Na srednji rešetki. Jaz sem spekla približno tri pekače rib.

Ohlajene pomakamo v čokolado, sladkorn led ali pa nikamor, če imate raje prvinski okus ribe.

Dober tek. Večkrat bi morali jesti ribe.