Na živce mi gredo predsodki in pametovanje brez neke podlage. Trenutno živimo v obdobju, ko je prehranjevanje na udaru. Dogaja se revolucija oz. bolje rečeno evolucija glede na to kako odprti (beri: NE odprti) so ljudje za spremembe. In ne, rek “če so se že babice tako prehranjevale in je bilo ok”, ne drži. Pa tudi od enega dneva ali tedna drugačne prehrane še ne bo opaziti sprememb. Ljudje smo res trde buče. Pričakujemo spremembe brez truda in to takoj. Če sprememb ni, ponavadi takoj vidimo “negativne spremembe”. Ne bom pametovala kaj jest, ne čutim se poklicane, da bi solila pamet. Z veseljem delim svoje izkušnje in svetujem, če kdo želi, potem pa naj si vsak ustvari svoje mnenje.

Že pred časom sem se odločila da bom v svoji prehrani zmanjšala količino mlečnih izdelkov. Razlog: v telo z njimi ne vnašamo nič koristnega. Če je že kaj od njih, je to lahko škoda. Prehrana živali je v tem času katastrofalna (antibiotiki, hormoni za hitrejšo rast, nekakovostna vsakodnevna prehrana) in prepričana sem, da vse kar poje žival, kasneje pojem tudi jaz. Mlečni izdelki, sploh sir, vsebujejo protein kazein- razgrajenemu se reče kazomorfin. Le ta povzroča odvisnost-deluje kot opiat. Zato tako zelo hrepenimo po okusu sira. Tudi meni je bil sir do nedavnega najbolj priljubljena hrana. Še sedaj ga imam rada, ampak si ga privoščim samo občasno. In ne, ne pogrešam ga več tako zelo. Kazomorfine novejše raziskave povezujejo tudi s sindromom “smrt v zibki”- saj naj bi povzročali tako omamljenost, da dojenček preneha dihati. V to kategorijo seveda ne spada materino mleko. No, če koga zanima to področje naj pobrska in si sam ustvari svoje mnenje.

Poleg sira imam rada tudi smetanaste stvari. Kremne, gostljate. Na trgu obstaja malo morje rastlinskih nadomestkov smetane, ampak noben me po okusu ne prepriča popolnoma, drugi pa imajo preveč dodatkov. In tale, po mojem mnenju najbolj enostaven recept za omako zmaga. Razmišljam, da bi ga uporabila tudi v lazanji namesto klasičnega bešamela.

Sestavine za omako npr. za testenine za dve osebi:

• polovica srednje velike glave bele cvetače
• olivno olje
• 3 stroke česna
• sol
• poper
• muškatni orešček
• po okusu peteršilj, čili ali kakšna druga začimba

Pečico ogrejemo na 180 do 200 stopinj C. Cvetačo nalomimo na manjše cvetke (skupaj s steblom) in jo operemo. Položimo jo na pekač obložen s peki papirjem. Pokapljamo jo z olivnim oljem, solimo, popramo in začinimo kakor nam paše. Damo v ogreto pečico in pečemo, da se cvetača zmehča in rahlo porjavi. Med tem sesekljamo česen in ga na olju v ponvi prepražimo samo toliko, da zadiši in ne porjavi. Odstavimo. Ko je cvetača ustrezno pečena, jo stresemo v mikser/blender (tudi palični mešalnik bo ok). Zmiksamo jo do popolnoma gladke teksture. Po potrebi dodajamo vročo vodo in s tem določamo gostoto. Ko je cvetača gladko zmiksana, jo stresemo v ponev s česnom. Vse skupaj dogrejemo, dodatno solimo ali popramo, dodamo muškatni orešček in druge začimbe. Omaka je pripravljena. Smetanastain popolnoma nič cvetačna.

Večkrat bi morali jesti domačo rastlinsko smetanovo omako.